Iskanje novih trendov in dobrih praks preko meja: ključni poudarki Poletne šole v Ljubljani

Kaj pomeni biti resnično samooskrben v dobi nenehnih podnebnih in geopolitičnih kriz? To ključno vprašanje je bilo v središču pozornosti na nedavni Mednarodni poletni šoli politične ekologije v Ljubljani. 

Kaj pomeni biti resnično samooskrben v dobi nenehnih podnebnih in geopolitičnih kriz? To ključno vprašanje je bilo v središču pozornosti na nedavni Mednarodni poletni šoli politične ekologije v Ljubljani. Sredi intenzivnih razprav o prihodnosti našega zelenega prehoda se je izostrila osrednja tema, ki spreminja naš pogled na družbene inovacije in kmetijstvo: razlika med prehransko samozadostnostjo in prehransko suverenostjo.

Medtem ko se prehranska samozadostnost pogosto osredotoča na tehnične ali nacionalne kazalnike – torej zgolj na zagotavljanje zadostne količine hrane in materialne proizvodnje znotraj geografskih meja –, so govorniki na poletni šoli opozorili, da jo je mogoče zlahka zlorabiti. Izolirana samozadostnost lahko privede do od zgoraj navzdol vodenih, korporativnih ali protekcionističnih strategij, ki pod »zeleno« zastavo zgolj reproducirajo ekstraktivni kapitalizem.

Nasprotno pa prehranska suverenost spreminja hrano v prostor demokratičnega opolnomočenja. Vztraja pri tem, da morajo ljudje, ki hrano pridelujejo, distribuirajo in uživajo, sami nadzorovati mehanizme in politike prehranskih sistemov, namesto da jim pogoje narekujejo svetovni trgi in korporacije.

Svetilnik globalnega upora: La Via Campesina

Močan praktičen primer tega boja, ki je bil izpostavljen med dogodkom, je gibanje La Via Campesina. To množično mednarodno družbeno gibanje, ustanovljeno leta 1993, povezuje 182 organizacij (predvsem malih kmetov) v 81 državah. Tako daje enoten globalni glas malim in srednjim proizvajalcem, kmetom, podeželskim ženskam in domorodnim skupnostem.

Poletna šola je imela čast gostiti Morgan Ody, generalno koordinatorko gibanja La Via Campesina in aktivno kmetico (zelenjadarico) iz Bretanje v Franciji. Ody že več kot petnajst let deluje v prvih linijah boja za dostop do zemlje in kmetijsko pravičnost.

Med svojim predavanjem je teoretično razpravo prizemljila z jasnim sporočilom. Poudarila je, da svetovna prehranska kriza ni kriza pomanjkanja, temveč kriza moči, in izpostavila:

»Mali kmetje niso ostanek preteklosti, ampak so temelj naše skupne prihodnosti. Prava prehranska suverenost zahteva reformo kmetijstva in popoln prelom z dinamiko prostega trga, ki hrano obravnava kot blago in ne kot človekovo pravico.«

Ody je udeležence spomnila, da prava moč kmetov tiči v njihovi translokalni solidarnosti – povezovanju takojšnje, lokalne skrbi za skupnost z nepogrešljivim mednarodnim bojem proti kmetijskemu ekstraktivizmu (izkoriščanju virov).

Sledite še naprej

Bogate razprave, ki so se razvile med poletno šolo, so preveč pomembne, da bi ostale zaprte v predavalnicah. Da bi naši skupnosti pomagali predelati te ideje in jih uporabiti pri projektih družbenih inovacij po Evropi, organizatorji poletne šole pripravljajo dodatna multimedijska gradiva. Kmalu bomo ta članek posodobili s povezavami do podkastov, posnetih med dogodkom, in celotnim videoposnetkom navdihujočega intervjuja z Morgan Ody. V teh pogovorih so se poglobili v to, kako lahko lokalne mreže zgradijo avtonomne, nehierarhične alternative industrijskemu prehranskemu sistemu.

Več informacij o Mednarodni poletni šoli politične ekologije in predavateljih najdete tukaj: https://www.politicalecology-ljubljana.si/en/

 

Več informacij o gibanju La Via Campesina najdete tukaj: https://viacampesina.org/en/

Za nadaljnjo razpravo o tej temi pišite koordinatorki nagrade SozialMarie v Sloveniji: ziva.lopatic@sozialmarie.org.