Women’s Trade Union School

Ženske so še vedno podreprezentirane in imajo manjši vpliv v sindikatih, neenakost spolov pa je še naprej prisotna na delovnem mestu. Kljub formalnim pravicam še vedno prejemajo nižje plače, imajo omejene možnosti napredovanja in podvržene diskriminaciji in nasilju. Sindikatom primanjkuje znanja in notranjih zmogljivosti za sistematično soočanje s temi težavami, delavke pa nimajo varnih prostorov, kjer bi lahko delile svoje izkušnje. Posledično se neenakosti reproducirajo znotraj samih institucij, ki bi jih morale zatirati.

Ideja je, da ženske pridobijo znanje, veščine in podporo, ki so potrebni za aktivno vlogo v sindikatih in na delovnih mestih. Skozi izobraževanje, medvrstniško izmenjavo in praktične vaje se udeleženke naučijo prepoznati diskriminacijo, se postaviti za spremembe in se vključevati v kolektivno delovanje. Hkrati program krepi sindikate z uvajanjem vidika spolov v njihove politike in prakse ter s spodbujanjem ukrepov proti nadlegovanju in ustvarjanjem varnejših prostorov za ženske.

Interdisciplinarna ekipa pokriva področja feminizma, sindikalnega organiziranja, sociologije in javnih politik. Marija Ćaćić vodi metodologijo in mentorira izvajalce usposabljanj; Jelena Ostojić razvija teoretične module o delu in spolu; Snježana Ivčić pokriva področje prekarnega dela in pravic do zdravstvenega varstva; Bruna Nedoklan vodi module o nasilju na podlagi spola; Petra Ivšić koordinira terensko delo s sindikati; Ana Vračar pa vodi celotno koordinacijo, logistiko, evalvacijo in poročanje.

Rezultati se kažejo v večji participaciji žensk v sindikatih, večji vidnosti vprašanj enakosti spolov in varnejših delovnih okoljih. Dolgoročno se bodo sindikati opolnomočili za odzivanje na diskriminacijo in nasilje. Vpliv se meri s številom udeleženk, vključenimi sektorji in sindikati, rezultati anket s povratnimi informacijami glede znanja in samozavesti, številom pobud sproženih znotraj organizacij, ter z analizo sprememb v sindikalnih politikah in praksah.

Projekt je zasnovan kot prilagodljiv model, primeren za različne sektorje, regije in nacionalne kontekste, ter povezuje sindikalno infrastrukturo s feminističnim in interdisciplinarnim strokovnim znanjem. Medtem ko so sindikati prisotni na terenu, a imajo omejene zmogljivosti, imajo zunanji strokovnjaki znanje, a nimajo mrež. Program premošča to vrzel. S podporo EPSU (Evropske zveze sindikatov javnih uslužbencev) ima model močan potencial za uporabo v drugih evropskih državah in okoljih.